Zakaj bi banke, ki pokajo od likvidnosti, dražile posojila, ki jih držijo pokonci, in kakšen je učinek dražjih nepremičnin na posojilnem trgu.
Čeprav Evropska centralna banka (ECB) – za razliko od ameriškega Feda – še ni napovedala povečanja obrestnih mer, se EURIBOR, povprečna obrestna mera, po kateri si skupina izbranih evropskih bank med seboj posoja denar, že dviga. Če bo še naprej naraščala, se bodo prej ali slej začela dražiti posojila, za katera smo se v zadnjih letih navadili, da so "praktično zastonj" – to sicer ne pomeni, da bodo tako draga, kot so bila pred desetletjem in pol, bodo pa dražja, kot so bila v zadnjih letih. Prva, pravijo nekateri bankirji, bodo na vrsti stanovanjska posojila, ki so bila od lanske pomladi daleč najbolj vroč bančni produkt.
Kaj se dogaja na medbančnem trgu?
Trimesečni EURIBOR se je od sredine decembra, ko je dosegel zgodovinski minimum (-0,605), zvišal za 0,06 odstotne točke, in tako dosegel enoletno povprečje -0,55 odstotka. To je sicer največ od decembra lani, a še vedno opazno pod ravnmi pred začetkom pandemije, ki je prinesla še bolj sproščeno monetarno politiko, ko je trimesečni EURIBOR poplesaval okoli vrednosti -0,40 odstotka. Podobno je s šestmesečnim EURIBORom.
Po mnenju analitikov se bo EURIBOR v prihodnje dvigoval, vendar bo pričakovana rast blaga. V povprečju pričakujejo, da bo v drugem četrtletju leta 2024 znašal -0,27 odstotka.
Tudi izvedeni finančni instrumenti na bančnih trgih so zgovorni kazalnik pričakovanj prihodnjih gibanj obrestnih mer. Posli z obrestno zamenjavo (swap) za trimesečni EURIBOR za prihodnjih deset let se namreč sklepajo po višjih vrednostih, kot smo bili vajeni lani, ko so bile tovrstne pogodbe dobršen del leta v negativnem območju. Posli zamenjave, ki sporočajo, po kakšni fiksni obrestni meri so udeleženci na bančnem trgu danes za prihodnjih deset let pripravljeni posojati denar brez pribitka, so se konec minulega tedna sklepali po vrednostih blizu 0,4 odstotka, kar je največ od maja 2019.
Povedano drugače, pred pandemijo, ko so bile obrestne mere centralnih bank višje od današnjih, udeleženci bančnega trga desetletje niso pričakovali tako visokih obrestnih mer, kot jih pričakujejo danes. Čeprav to predstavlja večletni vrh, podatek še vedno kaže, da se v naslednjih desetih letih na trgih pričakujejo nizke obrestne mere.
Bankirji neuradno: fiksna stanovanjska posojila bodo dražja. Pravzaprav so že.
Stanovanjska posojila so pravi hit pri slovenskih posojilojemalcih, saj rastejo več kot vse druge vrste posojil. Zadnji podatki – do konca novembra lani – kažejo, da je bila medletna rast stanovanjskih posojil znašala 8,6 odstotka, medletna rast posojil gospodarskih družbam pa 4,7 odstotka. Statistika kaže, da so podjetja skupaj do konca novembra najela le za 33 milijonov evrov več posojil kot gospodinjstva stanovanjskih. To kažejo tudi cene nepremičnin, ki so se lani močne dvignile.
Trenutno bančniki pravijo, da za stanovanjska posojila ni sezone, razmere so se nekoliko umirile. To je povsem normalno – kupci nepremičnin se med zimo umirijo – in to se zgodi vsako leto. Ugotavljajo tudi, da se zaradi podražitve cen nepremičnin daljšajo ročnosti novih posojil, saj skoraj ni več tistih pod 20 let.
S podaljšanjem ročnosti posojil so ta postala nekoliko »dražja«, saj so tiste z ročnostjo nad 20 let bolj obrestovana. »Krajša« bančna posojila danes banke brez težav obrestujejo tudi po 1,5-ostotni fiksni obrestni meri - poznamo pa tudi več primerov z 1,35-odstotno fiksno obrestno mero. Posojila z variabilno obrestno mero v zadnjem času jemlje le malo ljudi.
Bankirji pričakujejo, da se bo marca povpraševanje znova povečalo. In do takrat – če se bosta nadaljevali rast na dolžniških trgih (zahtevani donos nemških obveznic je bil konec januarja prvič po letu 2019 v pozitivnem območju, podobno pa je bil teden pozneje zahtevani donos na slovenske obveznice najvišji od junija 2020) in na medbančnem trgu - lahko pričakujemo, da bodo posojila dražja.
Bankirji uradno? Trenutno imajo še vedno na voljo posebne ponudbe.
Zdi se, da slovenske banke v tem trenutku še vedno zavzeto ponujajo stanovanjska posojila, predvsem zaradi visoke likvidnosti (slovenski bančni sistem je konec novembra lani imel samo denarja v blagajni, na računu pri centralni banki in na vpogledne vloge pri bankah za 10,84 milijarde evrov) . Tako ima več bank posebne akcije za stanovanjska posojila, ali pa nameravajo to storiti kmalu:
- NLB še vedno načrtuje posebno kampanjo za mlajšo populacijo, natančnejših načrtov še niso razkrili..
- NKBM stroškov odobritve stanovanjskih posojil ne bo zaračunavala do 31. marca.
- SKB banka je začela včeraj, 1. februarja: pri variabilni obrestni meri bodo ponudili enako višino obrestne mere (1,30 odstotka + EURIBOR) ne glede na ročnost, če bo posojilo zavarovano s hipoteko. Kolikšna bo najnižja fiksna obrestna mera, ni znano, vemo le, da bo višja.
- Unicredit je januarja znižala obrestno mero za vseročnosti zavarovanih stanovanjskih posojil za 0,1 do 0,2 osnovne točke, ponudba pa velja do preklica: posojila do 10 let obrestujejo po 1,6 odstotka, do 20 let po 1,9 odstotka, do 30 let pa po 2,4 odstotka.
- Gorenjska banka še vedno načrtuje akcijo, vendar je še niso razkrili, omenili pa so, da bodo februarja uvedli »eko stanovanjski kredit« po ugodnejših obrestnih merah od redne ponudbe klasičnega stanovanjskega posojila, niso pa določili pogojev in ponudbe.
Vir: Finance
